O meni
Pisati o sebi je pogosto nerodno. Kje sploh začeti – pri dosežkih, vlogah, izobrazbi? Sam se pri tem vedno malo nasmehnem, ker mi je bližje začeti drugje. Pri tem, kaj mi je v odnosih in pogovoru res pomembno.
Cenim pristen stik, spoštovanje in odprtost za različne poglede. Pomembni so mi odnosi, kjer ni treba igrati vlog ali dokazovati svoje vrednosti, temveč si lahko dovolimo biti to, kar smo – z vsemi vprašanji, dvomi in tudi protislovji.
Zunaj terapevtskega prostora imam veliko interesov – od glasbe (od metala do klasike), športa in umetnosti do kulturnih dogodkov in preprostih trenutkov vsakdana. Igram nekaj inštrumentov in rad poprimem za svinčnik, ko čas dopušča. Bolj kot popolnost cenim prisotnost, iskrenost in pripravljenost pogledati stvari tudi z druge strani. Čeprav priznam – s popolnostjo se včasih še vedno malo spogledujeva.
Verjamem, da se razumevanje začne tam, kjer si dovolimo poslušati – tudi takrat, ko nas to morda spremeni.
Moja zgodba
Knjige, filmi, risanke, stripi, videoigre... vse so nosile nekaj, v čemer sem se lahko našel. Arhetipi, simboli, miti in legende so bile moja stalnica, ko sem preko zgodb iskal svoja poglavja v življenju, iskal sem smisel.
Že zgodaj sem čutil, da te zgodbe ne govorijo le o preteklosti, temveč o notranjih bojih, vrednotah in odločitvah, s katerimi se v različnih obdobjih srečujemo vsi.
Moja poklicna pot se je najprej razvijala na področju športa, kjer sem deloval kot osebni trener in trener za moč ter kondicijsko pripravljenost. Prav tam sem se prvič resno srečal z vprašanjem, zakaj tudi ob dobrih pogojih in navidezni urejenosti pri ljudeh pogosto nekaj ne deluje. V pogovorih so se vedno znova odpirale teme smisla, identitete, notranjih pritiskov in pričakovanj okolice – področja, kjer fizični pristop ne more dostopati.
To me je vodilo v psihologijo in psihoterapijo, kjer sem našel logoterapijo kot pristop, ki mi je bil najbližje – tako osebno kot strokovno. Logoterapija ne ponuja receptov ali hitrih rešitev, temveč prostor za razmislek, dialog in ponovno povezavo z lastnim notranjim kompasom. Izhaja iz prepričanja, da ima vsak človek možnost svobodnega odnosa do okoliščin ter da smisel ni nekaj splošnega, temveč globoko osebnega.
